Zakaj plešejo otroci in zakaj jih na vaje vpisujejo starši? Je ljubezen do plesa dovolj? Kaj pa, če nikoli ne bomo niti državni, kaj šele svetovni prvaki?

V PSNM smo izjemno ponosni na napredek vsakega plesalca. Na začetnika, ki iz osnovnih korakov zapleše prvo koreografijo, na odraslega, ki prvič prestopi prag šole in po nekaj minutah uživa v gibanju, in na vrhunskega plesalca, ki vedno znova presega svoje omejitve ter nadgrajuje telesne in mentalne sposobnosti. Konec lanskega leta smo imeli sprejem pri županu MONM za vse dosežene rezultate v letu 2019, ki jih ni bilo malo (6x zlato, 6x bron )… Spremljamo lahko neverjeten napredek v vseh kategorijah od otrok do članov.

Vsi ti rezultati so seveda vzpodbudni in velikokrat prepričajo starše in plesalce, da pridejo k nam, a niso sami sebi namen. So posledica trdega in strokovnega dela, od začetnikov do profesionalnih plesalcev. Otroci potrebujejo zdravo motivacijo, sicer so že po nekaj letih iztrošeni, naveličani ali celo huje poškodovani. Ples je dejavnost, ki te lahko popolnoma prevzame, a tudi izvrže, če si prehitro želiš preveč. Kakšni so torej realni cilji za mlade plesalce?

Plesni začetki: imejmo se fino, premagajmo izzive

Nekateri plešejo zato, ker plešejo njihovi prijatelji, nekateri zato, ker so to zanje izbrali starši, nekateri, ker je to trenutno pač “kul”… Učitelji si načeloma najbolj želimo tistih otrok, ki jih v dvorano pripelje iskrena ljubezen do plesa in glasbe ter iskrica v očeh ob gibanju, izražanju, nastopanju, pa seveda tudi želja po novem znanju. Ti otroci so največkrat tisti, ki v plesni šoli ostanejo, se vsako leto znova spet priključijo vajam. Nam učiteljem pa predstavlja poseben izziv tudi, da navdušimo za ples vsakogar, ki ljubezni do plesa ne čutijo na prvo žogo, postanejo pa sčasoma najbolj zavzeti plesalci.

Seveda so pričakovanja otrok različna. Nekaterim začetnikom je že samo misel na nastop stresna, spet drugi ne bodo zadovoljni dokler za pokazano ne bodo dobili pokala. Zato jih združujemo v čim bolj homogene skupine in vodimo po najbolj optimalni poti zanje. Vsekakor pa s plesnimi treningi prav vsi otroci dobivajo vrsto znanj in spretnosti, tudi izven samega plesa. Psihološke in socialne koristi plesa so znanstveno dokazane ter so včasih celo večja nagrada kot zgolj osvojeni koraki. Izboljšano čustveno počutje, vključenost v skupino, premagovanje ovir, uspešno spopadanje s porazi, sodelovanje, kreativno izražanje, učenje odgovornosti do sebe in drugih … Cela vrsta odličnih lastnosti, ki jih prinašata šport in umetnost, ples pa je seveda oboje.

Zakaj vlagati v plesno znanje svojih otrok?

Starši igrajo ogromno vlogo pri dojemanju izvenšolskih dejavnosti, motivaciji in spopadanju z izzivi. Poskrbeti je treba, da bo to zanje pozitivna izkušnja, da otrok uživa. Pohvalite ga pri malih zmagah, saj so stvari, ki so odraslim samoumevne, zanje velike. Ne zahtevajte preveč prehitro. Pustite otrokom, da so čim dlje otroci. Naj se igrajo, zabavajo, sprostijo. Vse to je tudi del plesa in je na začetku popolnoma dovolj.

Do učiteljev, ki delamo z najmlajšimi, starši hodijo z najrazličnejšimi pričakovanji, od tega, da jih že takoj prestavimo v višjo starostno skupino, da tek ne sodi na plesno vajo, ker je to zapravljanje časa, pa do staršev, ki bi otroke izpisali, ker se jim zdi, da morda vseeno nimajo dovolj talenta … Pri treh letih.

Plesni začetki morajo vzkliti iz ljubezni do plesa, igrivosti in radovednosti. Otroci naj se za ples odločijo sami in hodijo na vaje zato, ker se tam dobro počutijo. Najmlajši bodo sicer težko povedali, da želijo v plesno šolo, a njihovega žara do plesa ni težko opaziti in takrat jih pripeljite, da preizkusijo vaje v skupini. Nato zaupajte delu učitelja, se z njim pogovarjajte o otrokovem razvoju in plesalca/ko spodbujajte.

V PSNM skrbimo, da plesalci vedno vedo, za kaj delajo. Da se zavedajo svoje rasti in napredka ter se lahko primerjajo s svojim znanjem pred pol leta, letom dni … Damo jim možnost nastopanja vsaj dvakrat letno, kasneje lahko pridejo na vrsto tudi festivali in tekme. Z odraščanjem in odločitvijo za tekmovalni ples pa seveda pridejo še večje lekcije.

Zavedati se je treba, da otroci ne morejo vedno biti zmagovalci in to je dobro. Naj se naučijo prenesti poraz in opaziti svoje šibkosti. To jih le krepi in pripravlja na življenje, ki prav tako ni vedno lepo niti pravično. Zdravo vlagati v otroka ne pomeni špekulirati o tem, kako uspešen je potencialno lahko.

Takole razmišlja cenjeni športni psiholog dr. Matej Tušak:
“Če želite v zameno svetovnega prvaka, ne vlagajte raje nič, ker je verjetnost kot za zadetek na loteriji. Če pa želite vzgojiti zdravega in stabilnega človeka, ki dobi delovne navade in zna prenašati stres, potem vlagajte, kot le zmorete.”

S tem razmišljanjem se vsekakor strinjamo. S takim odnosom bo tudi plesalec, ki bo po letu ali dveh ugotovil, da mu bolj leži košarka, še vedno veliko odnesel od vaj. Ta čas nikakor ni izgubljen, saj ga je prav tako naučil dela, discipline in šampionskega duha. Zato vlagajte, a ne v zlato, ampak v dobro vzgojenega otroka, ki zna delati in zna uživati. Ples je ob dobri motivaciji lahko dejavnost za celo življenje (tudi samo na rekreativni ravni). Ko ga enkrat zares doživiš, postane del tebe za vedno.

Avtorica: Eva Mrhar; Vir: Plesna šola Kazina