Bila sem ena tistih otrok, ki plešejo na plesišču in ne gredo z njega dokler ne zaspijo majajoče se v naročju odraslih na plesišču. Morski večeri z glasbo so bili kot nalašč za to. Ni bilo pomembno, kakšna zvrst glasbe je bila, le da se je pelo in plesalo.
Že v vrtcu so me vpisali v Plesni center Dolenjske, kjer sem eno leto obiskovala plesni vrtec in najraje na svetu plesala “Miške”.
Kasneje sem svojo plesno pot nadaljevala kot osnovnošolka v Plesni šoli Urška, kjer sem se sprva odločila za latinsko-ameriške in standardne plese. Udeleževala sem se kvalifikacijskih, rejting in državnih turnirjev med starejšimi mladinci. Ker je bila želja po plesu zares velika in nenehnih težav z menjavanjem plesalcev ni bilo konec, sem istočasno obiskovala tečaje jazz-a, kjer sem pridobila osnove te tehnike, ki se mi je za vedno vtisnila v srce. Kasneje sem pridobivala znanja na različnih plesnih področjih. Udeleževala sem se raznih delavnic (workshopov), zakorakala sem tudi v modern plese; eno leto bila članica reprezentativne skupine Terpsihora, kjer smo tudi ustvarili plesno predstavo. V iskanju “prave” plesne zvrsti sem zajadrala v hip hop k Robiju Grmeku, v takratni plesni šoli Pan, kjer sem plesala v mali članski formaciji in se udeleževala tekmovanj. Vseskozi sem obiskovala treninge jazz-a. Pri takratnih 18 letih sem začela s poučevanjem plesnega vrtca, ki ga vodim še danes. Ker me je študijska pot vodila v Ljubljano, sem novomeško plesno dvorano zamenjala za Kazinsko, kjer sem plesala hip hop pod taktirko Željka Božiča in še vedno jazz. S hip hop člansko formacijo sem tako postala državni prvak, kar je moj največji dosežek. V študijskih letih sem za eno leto odpotovala v Anglijo na študijsko izmenjavo, kjer pa nisem pozabila na ples (brez tega pač ne gre) in obiskovala razne workshope in tečaje družabnih plesov, kjer sem pol leta tudi učila.
Po prihodu v Slovenijo sem pričela z intenzivnim učenjem v Plesnem studiu Novo mesto, kjer sem poučevala družabne plese in valetante, plesni vrtec in pop program. Ker energije kar ni in ni zmanjkalo, sem dve leti vodila Zumbo v Športnem studiu Nina.
Plešem, ker sem to jaz. In če kdaj vidite koga, ki po pločniku čudno hodi in ziblje, sem verjetno to jaz. Ples je povsod z mano in jaz z njim. Ples mi da energijo. Plešem kjerkoli in kadarkoli, zame ni ovir. V tem preprosto uživam. Znanje, ki ga imam o plesu rada podajam naprej in na svojevrsten način navdušujem tako odrasle kot tudi otroke za ples. Za izziv sprejmem vsakega posameznika, ki ga učim plesnih korakov. Vesela sem in zadovoljna sem, ko vidim, da ples postane njegov užitek.
Svojih plesnih občutkov ne zanemarjam in še vedno plešem hip hop in jazz za svojo dušo. Znanje pa trenutno predajam na najmlajše in prvošolčke.
Naj bo ples čas za odklop!